Zamrznjeni norčavi čas
Zvrst: fotografska razstava
Kraj: Ljubljana
Lokacija: Peterokotni stolp / Ljubljanski grad
Datum: Od 03. Februar 2010 do 21. Februar 2010 med in
Fotograf Primož Hieng je v zadnjih osmih letih zvesto beležil pustne dogodke in običaje skoraj na vseh koncih Slovenije, kjer so doma maske. Pust na Slovenskem ni le Evropa v malem, kot je dejal slovenski etnolog dr. Niko Kuret, temveč je en sam narobe svet.
Avtor razstave je v fotografski objektiv ujel številne skrite obraze ter njihovo raznoliko in pisano podobo. Tako je v glavnem posnel tiste maske, ki se pojavljajo v pristnem in izvirnem okolju, daleč stran od množice radovednežev, le v nekaj primerih to pač ni bilo izvedljivo. A tudi pustni sprevodi, kjer so nastale nekatere fotografije, kažejo na to, da norčavi pustni praznik še ne bo tako kmalu izumrl. Zanimali so ga drežniški pustovi in maske v Drežniških Ravnah, kurenti vseh vrst, škoromati v Hrušici in Podgradu, laufarji iz Cerknega, petelini in podivci v dobrepoljski dolini, kurenti v vseh pojavnih oblikah na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah in drugi bolj ali manj znani slovenski pustni liki.
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je o fotografovem delu med drugim zapisal: »Hiengove fotografije kažejo realno pustno dogajanje. Poznavanje zgodovinskega in sodobnega bistva pustnega časa mu omogoča, da je smer objektiva vedno usmerjena k prikazovanju določenih vprašanj in jih celo izpostavlja. Uspelo mu je, verjetno kot edinemu pri nas, da je v strnjenem nekaj več kot osemletnem opusu zabeležil fotografije in zapise praktično skoraj vsega pustnega dogajanja v Sloveniji. Čeprav je to dogajanje primerjavi s preteklimi desetletji v velikem upadanju in postaja Slovenija vedno bolj »resna« (torej kritična do družbenega dogajanja, žal, na drugačne načine in čez celo leto), je teh vsebin še vedno zelo veliko in prav časovna strnjenost na tri ali štiri dni zahteva daljše obdobje zbiranja.«
Avtor razstave je v fotografski objektiv ujel številne skrite obraze ter njihovo raznoliko in pisano podobo. Tako je v glavnem posnel tiste maske, ki se pojavljajo v pristnem in izvirnem okolju, daleč stran od množice radovednežev, le v nekaj primerih to pač ni bilo izvedljivo. A tudi pustni sprevodi, kjer so nastale nekatere fotografije, kažejo na to, da norčavi pustni praznik še ne bo tako kmalu izumrl. Zanimali so ga drežniški pustovi in maske v Drežniških Ravnah, kurenti vseh vrst, škoromati v Hrušici in Podgradu, laufarji iz Cerknega, petelini in podivci v dobrepoljski dolini, kurenti v vseh pojavnih oblikah na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah in drugi bolj ali manj znani slovenski pustni liki.
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je o fotografovem delu med drugim zapisal: »Hiengove fotografije kažejo realno pustno dogajanje. Poznavanje zgodovinskega in sodobnega bistva pustnega časa mu omogoča, da je smer objektiva vedno usmerjena k prikazovanju določenih vprašanj in jih celo izpostavlja. Uspelo mu je, verjetno kot edinemu pri nas, da je v strnjenem nekaj več kot osemletnem opusu zabeležil fotografije in zapise praktično skoraj vsega pustnega dogajanja v Sloveniji. Čeprav je to dogajanje primerjavi s preteklimi desetletji v velikem upadanju in postaja Slovenija vedno bolj »resna« (torej kritična do družbenega dogajanja, žal, na drugačne načine in čez celo leto), je teh vsebin še vedno zelo veliko in prav časovna strnjenost na tri ali štiri dni zahteva daljše obdobje zbiranja.«
Slike:
Za dodajanje slik morate biti prijavljeni!Prijava
Ni nobene slike!
Komentarji:
Za komentiranje morate biti prijavljeni!Prijava
Ni nobenega komentarja!






